Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje je dovoljena na Višje sodišče (sodišče druge stopnje). Na sodbo (včasih jo poimenujejo “sodba v imenu ljudstva”) pa se ni več možno pritožiti. Proti takšni sodbi lahko vložimo le izredna pravna sredstva, ki jih izberemo glede na naravo kršitve. To so je na primer Zahteva za vartvo zakonitosti.

Domače branje: Kako se izogniti policijski kontroli DELUJE 100%

Pregledovanje spisov in Predlog za vpogled v spis

Pregledovanje spisov je dovoljeno predlagatelju postopka (ponavadi policija, mestno redarstvo, inšpektor), obdolženec in njegov zakoniti zastopnik, zagovornik, oškodovanec, ter njegov pooblaščenec. Vsi našteti imajo pravico pregledati spis, si ogledati dokaze, ter kopirati gradivo. Cena 1 fotokopije je 0,20 EUR in 1 zgioščenke CD/DVD je 20,00 EUR. Pregled spisa je zelo priporočljiv vedno kadar se vlaga pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje, sveda če je to potrebno.

Kadar je postopek še v teku, mora pregledovanje in prepisovanje spisov odobriti sodnik, ki vodi postopek, po končanem postopku pa to dovoli predsednik sodišča. Zato moramo za vpogled v spis na sodišče posredovati sami. Dobro je, da to storimo pravočasno, saj postopek odobritve lahko traja tudi 14 dni. Takrat pa že lahko zamudimo rok za pritožbo.

Vpogled v spis lahko sodnik ali predsednik sodnika tudi zavrne. To lahko stori takrat, ko je bila javnost izključena z ustne obravnave. Oškodovancu pa sme sodišče odreči vpogled v spis tudi dokler ni le ta bil zaslišan kot priča.

  1. Predlog za vpogled v spis – Osnutek .docx
  2. Predlog za vpogled v spis – Osnutek .pdf

Stroški postopka, sodna taksa in oprostitev plačila sodne takse

Na vprašanja kot so Kaj je sodna taksa? Kdaj je potrebno sodno takso plačati? Kako se izračuna sodna taksa za prekršek v rednem sodnem postopku? smo za vas že odgovorili v članku “Prekrški, Sodna taksa, Strošek postopka“.

Tudi glede oprostitve plačila stroškov postopka smo se razpisali v članku “Predlog za oprostitev plačila stroškov postopka (odvzem vozniške)“. Zato tokrat objavljamo le znesek sodne takse v primeru zavrženja ali zavrnitve pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje.

  • 8407 – Zavrženje ali zavrnitev drugih pritožb ali ugovorov, ki niso posebej taksirani in niso takse prosti – 20,00 EUR

Stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek. Stroški postopka, ki je bil ustavljen pa bremenijo proračun Republike Slovenije.

Pritožbeni postopek

Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje

Pritožbo lahko vloži zagovornik, zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik obdolženca. Pritožbo lahko vložijo tudi brez njegovega dovoljenja, vendar ne proti njegovi volji.

Rok in način vložitve pritožbe ter rok za napoved pritožbe

Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje se vloži v roku 8 dneh po vročitvi sodbe. Pritožba se lahko vloži pisno na sodišču. V tem primeru morate s seboj prinesti dodatno kopijo prve strani pritožbe, na katero vam mora uslužbenec na sodišču dati žig, ter izpolniti, kdaj in kaj ste prinesli na sodišče. Druga možnost je s priporočeno pošto, kjer morate potrdilo o odaji pošiljke prav tako skrbno shraniti, saj nikoli ne veste kdaj ga boste potrebovali isto velja pri oddaji dokumentov na sodišču.

Vsebina pritožbe in razlogi za pritožbo

Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje mora vsebovati bistvene sestavine, ki so predpisane v Zakonu o prekrških. Bistvene sestavine pritožbe so: navedba sodbe, proti kateri je podana (opravilna številka), razlog za izpodbijanje, obrazložitev in predlog, naj se razveljavi ali spremeni in podpis.

Sodba o prekršku se sme izpodbijati:

  1. Zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku;
  2. Zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek;
  3. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
  4. Zaradi odločitve o sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških postopka o prekršku in o premoženjskopravnem zahtevku.

Najpogostejše kršitve so odebeljene.

Bistvena kršitev določb postopka

Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je podana:

  • če je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena ali je s pravnomočno odločbo bila izločena;
  • če je obdolžilni predlog podal nekdo, ki ne more biti predlagatelj;
  • če obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku, razenče sodišče lahko odloči brez zaslišanja pritožnika (kadar je to izvedljivo), ter kadar gre za hitri postopek;
  • če je bil obdolženec ali njegov zagovornik kljub svoji zahtevi na ustni obravnavi ali med izvajanjem drugih dejanj v postopku o prekršku prikrajšan za pravico uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume in za pravice, da v svojem jeziku oziroma jeziku, ki ga razume spremlja potek ustne obravnave oziroma postopka;
  • če je bil zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračen;
  • če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati;
  • Če je bil zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, vložen ugovor le v obdolženčevo korist, nova sodba o prekršku ne sme biti v škodo obdolžencu glede pravne opredelitve prekrška in sankcije za prekršek ali če je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo;
  • če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi.

Bistvena kršitev določb postopka je podana vedno kadar sodišče ni uporabilo ali je nepravilno uporabilo določbe tega zakona in je to vplivalo ali bi moglo vplivati na sodb.

Kršitev materialnih določb zakona

Kršitev materialnih določb zakona je podana, če:

  • so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek;
  • so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, predvsem če je pregon za prekršek zastaral in ali je o zadevi že pravnomočno odločeno;
  • je bil glede prekrška, ki je predmet obdolžilnega predloga uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti;
  • je bila z odločitvijo o sankcijah ali odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima po zakonu sodišče;
  • so bile prekršene določbe o vštetju pridržanja ali pripora.

Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

  • Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, če je kakšno odločilno dejstvo zmotno ugotovljeno, ali če je iz ugotovljenih dejstev napravljen nepravilen sklep.
  • Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če kakšno odločilno dejstvo sploh ni bilo ugotovljeno.
  • Pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati.

Izpodbijanje odločitve o sankciji

  • Sodba o prekršku se sme izpodbijati zaradi odločitve o sankciji tudi tedaj, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonita pravica sodišča, ki vodi postopek, vendar to sodišče ni pravilno odmerilo sankcije glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija večja ali manjša.
  • Odločitev o stroških postopka in o premoženjskopravnem zahtevku se sme izpodbijati, če je sodišče o teh vprašanjih odločilo v nasprotju z določbami tega zakona.

Odvzem vozila

Sorodni članki na portalu Indigo Novice:

1 Komentar

Napišite svoje mnenje