Ugovor tretjega je ugovor napačnega dolžnika

Ustavno sodišče je razsodilo, da je 1. odstavek 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v neskladju z Ustavo.

Cilj izvršilnega postopka ne more biti, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (od nekoga tretjega). Če pa zaradi izvršilnega postopka kljub temu pride do posega v pravice tretjega, mora ta imeti zagotovljeno učinkovito varstvo svojih pravic. Ugovor tretjega je ugovor napačnega dolžnika, ki ob ureditvi namena ugovora tretjega, ko tretji z veliko verjetnosti izkaže, da ima pravico, ki preprečuje izvršbo pomeni da (npr. svojo lastninsko pravico izkaže z javno listino), izvršba na ta predmet ni dopustna.

Ugovor tretjega je ugovor napačnega dolžnika

Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe sicer ukvarjalo z vprašanjem verjetnosti izkaza zatrjevanje pravice in ocenilo, da tretji s tem, da je predložil javno listino na svoje ime, ni niti verjetno izkazal, da je lastnik avtomobila. Ta odločitev je očitno napačna in zato krši pritožnikovo pravico iz 22. člena Ustave.

Javna listina je dovolj verjeten dokaz o lastništvu premičnine, da ga sodišče mora upoštevati pri ugovoru tretjega.

Obrazložitev:

V izvršilnem postopku je sodišče zavrnilo pritožnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je ta vložil kot tretji, in njegov predlog za odlog izvršbe. Ugovor, v katerem je pritožnik zatrjeval, da je lastnik vozila, ki je predmet izvršbe, je sodišče zavrnilo na podlagi člena, po kateri sodišče zavrne ugovor tretjega, če upnik izjavi, da ugovoru nasprotuje. Glede predloga za odlog izvršbe pa je sodišče ocenilo, da pritožnik ni uspel izkazati nastanka nenadomestljive škode s predložitvijo javne listrine. Višje sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

V tem postopku je pobudnik zatrjeval, da je lastnik osebnega vozila, vozilo pa je bilo zarubljeno kljub temu, da je v postopku rubeža svoje lastništvo izkazoval dovolj verjetnimi dokazi za nakup vozila. Sodišče je kljub temu ugovor brez obravnavanja zavrnilo. Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Prvi odstavek 73. člena ZIZ določa, da sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Pred to spremembo je bil kriterij za presojo predloga tretjega za odlog izvršbe, “če tretji izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo”. Iz obrazložitve v objavljenem izhaja, da je bil namen zakonodajalca pri tej spremembi doseči večjo učinkovitost izvršbe in preprečiti zavlačevanje izvršilnih postopkov. Ta sprememba določbe o ureditvi pa je direktno povezana z ureditvijo ugovora tretjega v ZIZ. Po sedaj veljavni ureditvi sodišče v izvršilnem postopku zavrne (pravočasen in obrazložen) ugovor tretjega, čeprav je ta verjetno izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje.

Tretji potem lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče ugovor zavrne, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Iz zakonodajnega gradiva je razvidno, da je bila tudi ta sprememba uveljavljena z namenom pospešitve izvršilnega postopka.

Odlog izvršbe sodišču lahko predlaga le tisti tretji, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. Ta pogoj izpolni tretji z vložitvijo ugovora, z vložitvijo tožbe na nedopustnost izvršbe , v nekaterih primerih pa tudi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. V vseh primerih gre za to, da tretji, vlagatelj ugovora, tožbe ali zahteve zatrjuje, da je izvršba na določen predmet nedopustna zato, ker ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.

Te pravice so po svoji naravi lahko stvarnopravne (predvsem lastninska pravica), druge absolutne pravice in tudi obligacijske pravice.

Po ZIZ tako lahko, kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tretji mora torej ugovor obrazložiti in v njem verjetno izkazati obstoj svoje pravice, sodišče pa mora odločiti, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

Napišite svoje mnenje