Pritožba zoper delo policistov oz. državljanska nepokorščina 1.

Državljanska nepokorščina (drugače tudi državljanska neposlušnost)

Državljanska nepokorščina (drugače tudi državljanska neposlušnost) je oblika nenasilnega protestiranja oz. upora proti oblasti z zavračanjem družbeno nepravičnih in nelegitimnih zakonov, odlokov in ostalih dejanj s katerimi nas država omejuje in ki kažejo na totalitarizem oz. totalitaristično državo, kot jo vidi vedno več državljanov Republike Slovenije. Glavna sestavina državljanske nepokorščine je nenasilje ali nenasilni upor, kjer pa vsako nasilje, fizično ali besedno, pomeni da to ni več državljanska nepokorščina ampak upor, ki ni več legitimen oz. zakonit in ga je potrebno zatreti, tudi s prisilnimi sredstvi, če je potrebno. To je uradna in ozko definirana uradna definicija državljanske nepokorščine.

Preberi tudi: Kako posneti policijsko nasilje s pomočjo Facebook-a

Začetki državljanske nepokorščine v svetu

Enega najstarejših primerov državljanske nepokorščine je v literaturi vsebovan v Sofoklejevemu delu Antigona, ko Antigona ignorira odlok o tem, da ne sme pokopati svojega brata, ki ga je izdal vladar Teb in njegov stric Kreon, ter vsem grožnjam navkljub pokoplje svojega brata, ter tako izpolni svojo človeško dolžnost za ceno kršenja državljanskih dolžnosti spoštovanja zakonov.

Zahteva za izročitev začasno zaseženega vozila

Državljanska nepokorščina v Sloveniji

Državljanska nepokorščina je odigrala ključno vlogo v boju proti apartheidu v JAR, v boju proti rasnemu razlikovanju v ZDA in je tudi v sodobni družbi pomemben dejavnik nenasilnega razreševanja konfliktov. V slovenski polpretekli zgodovini se državljanska nepokorščina (v obliki disidenstva) ni mogla razviti svojih polnih značilnosti, zaradi budnega nadzora obveščevalnih služb in onemogočanja vsakršnega javnega delovanja, kar je zaznati tudi v teh časih, le v drugačni obliki.

Prav zato je za zajezitev policijskega nasilja in policijske države v Sloveniji nujno potrebno državljansko nepokorščino izkoristiti v ta namen, da policisti ne bodo mogli početi vsega kar si zaželijo, kot je to sedaj pogosto dogaja.

Ali ste vedeli: V Republiki Sloveniji potrebuje državljan Slovenije 3 – 4 priče, da lahko v postopku pred sodiščem izpodbija pričanje 1 policaja. Zato sta v vozilu vedno 2 policista, ker v osebno vozilo težko zakonito spravimo 6 ljudi. Tako se je država in predvsem policija zavarovala, da lahko brezpogojno uveljavlja svojo agresijo nad državljani.

Pritožba zoper delo policistov oz. državljanska nepokorščina 1.

Pritožba zoper delo policistov oz. državljanska nepokorščina v tej tematiki bo predvidoma zaPritožba zoper delo policistov seboj potegnila popolnoma drugačno sliko policijske statistike in prikaza stanje policijskega dela in nasilja v Sloveniji. S to pritožbo se namreč ne morete izogniti kazni oz. globi in stranskim sankcijam. V pritožbenem postopku se ne ugotavljajo dejstva o vašem prekršku in na potek postopka o prekršku, ta pritožba sploh ne vpliva. S pritožbenim postopkom se pritožnik ne more izogniti postopku o prekršku in predpisani sankciji za prekršek. Lahko pa uradno, na zapisnik, preko pritožbe zoper delo policistov dosežete, da bo vaše mnenje prišlo v policijsko statistiko.

Preberi tudi: Policijski »informatorji« ali ovaduhi na preži za vozniki

Statistika in obveznost poročanja

Policija mora ob utemeljeni pritožbi, obravnavani na senatu, ali ko je ravnanje policista v pomiritvenem postopku ocenjeno kot neskladno s predpisi, pisno poročati o sprejetih in izvedenih ukrepih ministrstvu v 30 dneh po končanem pritožbenem postopku.

Tako bo uradna statistika pokazala, da je vedno več pritožb proti policijskem delu in policistom, na ta način pa bomo skupaj državi dokazali, da policijsko delo ni tako dobro, kot zatrjujejo masovni mediji. Nenazadnje bo najverjetneje vaša pritožba zavrnjena in bo romala samo v statistiko, vendar pa boste z vložitvijo te pritožbe dosegli, da bo moralo nekaj ljudi narediti nekaj dodatnega dela, ker so policisti postopek izpeljali tako, da so vam kršili človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Preberite tudi: Policija ima napravo za hitro ugotavljanje drog DrugWipe 6S

Pritožba zoper delo policistov in pritožbeni postopek kot oblika nadzora nad delom policije

Pritožba zoper delo policistov

Pritožba zoper delo policistov in pritožbeni postopek kot oblika nadzora nad delom policije se uporablja oz. se z njo lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo nekega dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog in ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. To pomeni, da je policist kršil zakon oz. zakonske določbe, katerega koli zakona na tak način, da je s tem kršil vaše pravice, ki jih imate po zakonu. Pritožba se lahko vloži v roku 45 dni od dneva, ko se je zgodil dogodek. Pomiritveni postopek pa mora biti praviloma končan v 30 dneh od prejema pritožbe.

V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. V pritožbenem postopku pa se ne ugotavlja disciplinske, odškodninske, prekrškovne ali kazenske odgovornosti policista. Slednje je še en dokaz, da zakon odgovornosti za nestrokovno delo policistov sploh ne predvideva.

Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja

Nujne sestavine pritožbe zoper delo policistov

Pritožba zoper delo policista, mora biti razumljiva in mora vsebovati:

  • osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča pritožnika,
  • podatke o morebitnem pooblaščencu pritožnika,
  • naslov za vročanje,
  • kraj, čas in opis dejanja ali opustitve dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ko naj bi bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine,
  • morebitna dejstva in dokaze, na katerih temelji pritožba, in
  • podpis pritožnika.

Preberite tudi: Kako se izogniti policijski kontroli DELUJE 100%

Najpogostejši razlogi za vložitev pritožbe na policijsko delo so glede:

  • opustitev oziroma neukrepanja policistov,
  • uporabe prisilnih sredstev,
  • uporabe policijskih pooblastil (prekoračenje pooblastil), ter
  • komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu

Pritožba zoper delo policistovPritožbeni postopek, kot oblika nadzora nad delom policije

V pritožbenem postopku naj bi se neodvisno, nepristransko in strokovno preverjala pritožba, ter pritožniku zagotavljale vse pravice.

Pritožba se vloži na ministrstvu v pisni obliki. Biti mora razumljiva in mora vsebovati osebno ime ter naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča pritožnika, podatke o morebitnem pooblaščencu pritožnika, naslov za vročanje, kraj, čas in opis dejanja ali opustitve dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, s katerimi so bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, morebitna dejstva in dokaze (fotografije, dokumenti), na katerih temelji pritožba in podpis pritožnika. Podatkov, kot so elektronski naslov in telefonska številka ne navajajte, saj jih policisti izkoriščajo le za nezakonito vabljenje strank na zaslišanja.

Naslov za pošiljanje pritožbe je :

MNZ – Direktorat za policijo
Sektor za pritožbe zoper policijo
Štefanova ulica 2
1501 Ljubljana

Postopek reševanja pritožb pri vodji organizacijske enote policije ali na senatu

Reševanje pritožbe v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije

Pomiritveni postopek izgleda nekako tako, da vodja policijske enote v zvezi s pritožbo preuči vse dokaze, opravi razgovore z pričami in naredi vse, kar je potrebno, da se seznani s policijskim postopkom, ki je predmet pritožbe. Preveriti vsa dejstva, ki so potrebna za ugotovitev dejanskega stanja in po potrebi opravi razgovor s policistom, zlasti če policist ne pripravi pisne izjave o pritožbi.

Ta postopek je brezpredmeten, saj bo vašo pritožbo obravnavala prav tista oseba, ki je glavni razlog, da so policisti večinoma tako agresivni, ter brez etičnih in moralnih načel. Vendar ne pozabite, da bo vložitev pritožbe vplivala na statistiko, ki bo pokazala realno sliko dela slovenske policije. Zato je priporočljivo, da se tega razgovora ne udeležite, saj v kolikor se ne boste strinjali z ugotovitvami, bo to pomenilo konec pritožbenega postopka. Zato pa morate nekaj dni pred datumom zaslišanja vložili Zahtevo za nadaljevanje pritožbenega postopka na senatu.

Vzorec: Zahteva za nadaljevanje pritožbenega postopka na senatu

Pomiritveni postopek se lahko konča na naslednje načine:

  • Pritožnik se z ugotovitvami vodje policijske enote na pomiritvenem postopku strinja. S
    podpisom zapisnika je postopek končan,
  • pritožnik se z ugotovitvami vodje policijske enote ne strinja, vendar predlaga konec
    postopka, kar se navede v zapisnik. S podpisom zapisnika se pritožbeni postopek
    konča,
  • pritožnik se ne strinja s predstavljenimi ugotovitvami vodje policijske enote na
    pomiritvenem postopku. Vodja policijske enote celoten spis takoj odstopiti SPZP, ki
    vodi nadaljnji pritožbeni postopek – senat,
  • pritožnik se ne udeleži pomiritvenega postopka in ne sporoči, da naj se postopek
    nadaljuje na senatu. Njegov molk šteje za odstop od pritožbe
  • pritožnik se ne udeleži pomiritvenega postopka in sporoči, da naj se postopek
    nadaljuje na senatu. Vodja policijske enote celoten spis odstopiti SPZP, ki
    vodi nadaljnji pritožbeni postopek – senat.

Vodja policijske enote v vseh primerih celoten spis takoj odstopi na Direktorat za policijo in druge varnostne naloge (SPZP) v nadaljnjo obravnavo (ter obvestilo pritožniku o končanju postopka).

Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenjaPreberite tudi:

Reševanje pritožbe na senatu

Pritožbo se rešuje na senatu v primeru, če se pritožnik ne odzove vabilu na razgovor pri vodji organizacijske enote policije in hkrati, ter pravočasno pisno sporoči, da želi nadaljevanje pritožbenega postopka na senatu.Pritožba zoper delo policistov

Pritožbo se rešuje na senatu tudi  v primeru, ko se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje v pomiritvenem postopku, razen če iz dokumentacije pomiritvenega postopka nesporno izhaja, da so bile okoliščine preverjene v zadostni meri in je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter nadaljnji postopek pred senatom ne bi pripeljal do drugačne odločitve (to je izgovor policije, da postopka ni več možno izpeljati pred senatom). O odločitvi, da se pritožba ne bo obravnavala, ministrstvo pritožnika seznani s pisnim obvestilom. Pritožbeni postopek se s tem konča. Edina možnost, ki v tem primeru ostane, je vložitev kazenske ovadbe proti policistu.

Pritožbe, ki se morajo reševati pred senatom

Pritožbo se obravnava pred senatom (brez pomiritvenega postopka) v primerih hujšega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine:

  • če je bil v policijskem postopku, na katerega se pritožba nanaša, kdo  hudo telesno poškodovan, posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil življenje;
  • če se pritožba nanaša na policijski postopek, v katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zoper več kot tri osebe in je nastala lahka telesna poškodba;
  • če se pritožba nanaša na policijski  postopek, v  katerem je bilo uporabljeno  strelno orožje;
  • če so bili v policjskem postopku udeleženi otroci ali mladoletniki ali pripadniki narodnostnih ali etničnih skupnosti ali manjšin ali drugih ranljivih skupin;
  • če so v pritožbi navedene trditve o mučenju, krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju;
  • če je pritožba vložena zoper vodje policijskih enot, ali vodje notranjih organizacijskih enot policije;
  • če se obravnava pritožba tujca, ki ne prebiva na območju Republike Slovenije;
  • v drugih primerih očitkov hudega posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožbo na senatu rešuje tričlanski senat, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra (imenovan s sklepom ministra) in dva predstavnika javnosti. Predstavnika javnosti, ki ju imenuje minister za notranje zadeve.

Na sejo senata sta s pisnim vabilom vabljena pritožnik in policist, zoper katerega je bila podana pritožba. V vabilu se ju opozori, da bo senat odločal o podani  pritožbi  tudi, če se seje senata ne udeležita, in da stroške udeležbe na seji senata krijeta sama.

Po obravnavi pritožbene zadeve na senatu ta z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe. Sprejeta je odločitev za katero glasujeta vsaj dva člana senata. Vodja senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem je odločitev senata vsebinsko obrazložena.

Za pritožbe, ki se obravnavajo na senatu, je predpisan 90-dnevni rok, v katerem mora biti končan postopek pred senatom, razen če zaradi objektivnih okoliščin to ni mogoče.

Odgovornost policista na podlagi utemeljene pritožbe

  • opozorilo in pogovor;
  • obdolžilni predlog za kršitev predpisov, ki jih v nadaljnjem postopku obravnava prekrškovni organ;
  • poročilo, poslano VDT na podlagi 3. odstavka 147. člena ZKP;
  • odstop zadeve VDT na podlagi 158a. člena ZKP;
  • operativna obdelava je ukrep v primeru, da je zoper policista potrebna nadaljnja operativna obdelava;
  • pridržanje po ZKP;
  • pridržanje po Zakonu o prekrških (ZP-1);
  • zasebna tožba se vloži takrat, ko oseba uveljavlja svoje pravice in zahtevke v civilnopravnem postopku;
  • predlog za uvedbo disciplinskega postopka zaradi kršitev delovne obveznosti in dolžnosti;
  • začasna odstranitev z delovnega mesta ali se zahteva uvedba disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovne obveznosti ali dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja;
  • opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe;
  • izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi;
  • vložena zahteva za ugotavljanje odškodninske odgovornosti v primerih protipravno
    povzročene škode pri delu ali v zvezi z delom, povzročene z naklepom ali iz hude
    malomarnosti delodajalcu ali tretji osebi. Med uporabo policijskih pooblastil lahko pride do
    poškodb oseb oziroma premoženja. Če je škoda nastala zaradi nezakonite ali nestrokovne uporabe policijskega pooblastila in jo je policist povzročil naklepoma ali iz hude malomarnosti, jo je dolžan poravnati. Odškodninska odgovornost je v celoti urejena v 18. poglavju Zakona o javnih uslužbencih, in sicer je urejena odškodninska odgovornost
    javnega uslužbenca – policista, kot tudi odškodninska odgovornost policije. Odškodninsko odgovornost ugotavlja posebna komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije oziroma delavec, ki ga le-ta pooblasti.

Odmevni in poučni primeri utemeljenih pritožb zoper delo policistov v letu 2016

Pritožba zoper delo policistov (Viri:)

Napišite svoje mnenje