Sodišča še vedno brez razloga zasegajo vozila odvzeta s strani policije zaradi storjenih prekrškov.

Sodišča še vedno brez razloga zasegajo vozila odvzeta s strani policije, kar dokazuje sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kjer je razvidno da je Višje sodišče v Ljubljani zgolj na podlagi opravičila iz naroka, ki ga je kršitelj poslal na sodišče, odločilo na podlagi besedila, da naj sodišče vrne avto dekletu, zaključilo, da med njima obstaja tesnejša vez in da je edini način da se zagotovi varnost v cestnem prometu trajni zaseg vozila. Lastnici vozila pa, kot je v Republiki Sloveniji že stalna praksa, brez zaslišanja, trajno odvzelo vozilo. Če se lastnica vozila nebi pritožila na vrhovno sodišče, pa bi tako tudi ostalo!

Preberite si tudi:

  • Začasni odvzem vozila – Sodišče, kadar ima oškodovanec dobre razloge za to oz. vloži kvalitetno napisan ugovor, začasno zaseženo vozilo vrne v 99% primerov.

Sodišče trajno odvzelo vozilo zaradi napačne razlage besede “dekle”

Višje sodišče je spremenilo prvostopenjsko sodbo tako da se zasežen avtomobil odvzame. Presodilo je, da so za odvzem avtomobila podani vsi pogoji iz zakona o prekrških. V obrazložitvi sodbe je izpostavilo, da je odgovornost tudi na lastniku vozila, ki mora preveriti, komu daje svoje vozilo v uporabo. Trdite je sodišče oprlo na opravičilo storilca, v katerem je zaprosil, naj se “dekletu” avto vrne. Ugotovilo je, da gre med kršiteljem in lastnico vozila za tesnejšo zvezo, saj je storilec v opravičilu za lastnico vozila uporabil izraz „dekle“. Na podlagi tega dejstva pa je zaključilo, da je za pričakovati, da bo vozilo, v primeru vrnitve lahko prišlo spet v roke storilcu.

Preberite si tudi:

  • Odvzem vozila tretjemu, osebi, ki ni lastnik vozila – Vrhovno sodišče v Celju poudarja da ZP-1 pri določanju sankcij, kot je odvzem motornega vozila predvideva predvsem preventivni učinek, ki je v tem, da se storilce odvrne od bodočih podobnih kršitev.

Vrhovni državni tožilec izpostavlja načelo proporcionalnosti oz. načelo sorazmernosti

Vrhovni državni tožilec je navedel, da se strinja, da je kršitelj nevaren voznik in da je pogoj splošne varnosti, ter varovanja življenja in zdravja ljudi v konkretnem primeru izpolnjen. Problematizira pa odločitev, ker sodba višjega sodišča nima ustreznih pojasnil glede skrbnosti oz. dobre vere lastnice odvzetega vozila in ali je odvzem vozila sploh primerno sredstvo za dosego zasledovanega cilja oz. ali je skladno s t. i. načelom proporcionalnosti (oziroma načelom sorazmernosti v ožjem smislu).

Zahteva za izročitev začasno zaseženega vozila

Vrhovno sodišče potrdilo stališče Vrhovnega državnega tožilca

Odvzem predmetov je upravičeno mogoče izreči le glede predmetov, za katere obstaja realna nevarnost, da bi storilec z njim ponavljal prekrške oziroma utrjeval že povzročene nevarne posledice. Vrhovno sodišče zato pritrjuje stališču vrhovnega državnega tožilca, da v primeru, kadar gre za enkratno posojo vozila, sankcije odvzema vozila lastniku, ki ni storilec prekrška, ni mogoče šteti kot primernega sredstva za dosego zasledovanega cilja, ki je varnost cestnega prometa.

Preberite si tudi:

  • Vožnja brez vozniškega dovoljenja in odvzem vozila – Vožnja brez vozniškega dovoljenja je prepovedana vsem udeležencem prometa, ki nimajo veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvami, vpisanimi v vozniškem dovoljenju. To pomeni, da je dopolnil predpisano starost za vožnjo vozil, je telesno in duševno zmožen za vožnjo vozil in da ne uporablja vozniško dovoljenje, namesto katerega je izdan dvojnik.

Vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje

Vrhovno sodišče je glede na navedeno zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo višjega sodišča razveljavilo, ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče lastnici vozila omogočiti, da se seznani s storilčevim opravičilom z naroka in se opredeli do njegove vsebine, in nato, ob upoštevanju zgoraj navedenih kriterijev, ponovno presoditi, ali okoliščine obravnavanega primera utemeljuje izrek stranske sankcije odvzema vozila.

Preberi si tudi:

Strokovna pravna pomoč v prekrškovnih postopkih postaja nujno zlo

Zgornji primer je le eden izmed mnogih, kjer sodišča presojajo v korist države in v škodo državljanom. Velikokrat se tudi zgodi da, na podlagi arbitrarnega odločanja (prosta presoja) brez resnih utemeljitev začasno zaseženo vozilo enostavno odvzamejo. Razumevanje problematike, ki jo rešuje stranska sankcija odvzema vozila je jasna in nujna za reševanje zaseženih vozil. Zato priporočamo predvsem pravočasno strokovno pomoč, saj je uspešnost postopka odvisna od kvalitete napisanega ugovora ali pritožbe, ter tudi od zaslišanja vseh vpletenih strank. Napačna izjava na zaslišanju, kot prikazuje zgornji primer, namreč lahko pripelje do trajnega odvzema vozila po nepotrebnem. Ljudje namreč pogosto pozabljajo, da je zaslišanje namenjeno podajanju dejstev, ki vam gredo v korist. Na vprašanja, ki vam gredo v škodo pa ni vedno nujno odgovoriti.

Izdelava ugovora

Sodišča še vedno brez razloga zasegajo vozila odvzeta s strani policije (Viri):

Sorodni članki na portalu Indigo Novice:

Napišite svoje mnenje