Opravljanje družbeno koristnih del po spremembi Zakona o prekrških ZP-1J

Kršitelj, ki zaradi premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.

6
713
Opravljanje družbeno koristnih del po spremembi Zakona o prekrških ZP-1J

Opravljanje družbeno koristnih del po spremembi Zakona o prekrških ZP-1J, je prav tako v celoti na novo urejeno. Kot najverjetneje že veste je Ustavno sodišče RS dne 11.12.2014 z odločbo številka U-I-12/12-22 odločilo, da se 1., 2., 3. in 4. odstavek 19. člena, 7. odstavek 19. člena, v delih, ki se nanašajo na izvršitev uklonilnega zapora, ter 202.b člen Zakona oprekrških razveljavijo. To je pomenilo konec t.i. uklonilnega zapora.

Ustavno sodišče RS je tako odločilo, ker omenjeni členi niso bili v skladu z ustavo. Razlog za takšno odločitev je bilo dejstvo, da se s prestajanje uklonilnega zapora niste rešili globe, kar z drugimi besedami pomeni, da ste po prestanem uklonilnem zaporu še vedno državi bili dolžni celoten znesek globe.

Prisilna izterjava globe

Če kršitelj zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja
brezplačno pravno pomoč, ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.

Neplačana globa in stroški postopka se bodo izterjali prisilno. Če je ne bo mogoče izteljati niti prisilno, se bo globa lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom.

Opravljanje družbeno koristnih del po spremembi Zakona o prekrških ZP-1J

Opravljanje družbeno koristnih del po spremembi Zakona o prekrških ZP-1J ali delo v splošno korist je urejeno v 19.a členu Zakona o prekrških.

Kršitelj, ki zaradi premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.

Vrednotenje družbeno koristnih del oz. dela v splošno korist

Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist kršitelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči. Obseg dela v splošno korist določi sodišče tako, da za vsakih začetih 10 eurov globe in stroškov postopka določi eno uro dela, pri čemer lahko odrejeno delo traja najmanj 30 in največ 400 ur. Rok, v katerem mora biti delo opravljeno, ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Sodišče lahko zmanjša čas v katerem moramo opraviti družbeno koristna dela oz. delo v splošno korist.

Če sodišče ob upoštevanju storilčeve delovne zmožnosti, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin v času odločanja oceni, da za to obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi, lahko število ur dela v splošno korist, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, zviša ali zniža za največ eno tretjino, vendar ne na manj kot 30 in več kot 400 ur.

Pogoj za odpis globe je do konca opravljeno družbeno koristno delo oz. delo v splošno korist.

Če kršitelj opravi družbeno koristno delo v obseg ur, ki mu je bil določen v sklepu se izrečena globa in stroški postopka ne izterjajo. To pomeni, da v kolikor ne bomo opravili vseh ur, kot je določilo sodišče, bomo še vedno dolgovali državi celoten znesek globe in stroškov postopka.

Postopek nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist

Predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist mora kršitelj vloži pravočasen predlog, to je do poteka roka za plačilo.

Če predlog ni utemeljen, ker ni pogojev za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, ga sodišče s sklepom zavrne.

Če sodišče ugodi predlogu, izda sklep o nadomestitvi plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, s katerim določi število ur dela, ki ga mora kršitelj opraviti, in rok za opravo tega dela. 

Če kršitelj nalog ne opravi v celoti, sodišče ustavi izvrševanje tega sklepa in o tem obvesti kršitelja. Enako velja za izmikanje ali izgoinaje vabilu na razgovor za družbeno koristno delo in za začetek dela, ter izvajanje.

Druge spremembe Zakona o prekrških ZP-1J

Sprememba Zakona o prekrških pa prinaša veliko sprememb na področju:

6 KOMENTARJI

Napišite svoje mnenje